Enotni evropski standardi določajo samo rok, ki lahko mine med presečnim dnem (t.j. dnem, ki je odločilen za določitev kroga upravičencev do izplačila) ter dnem, ko naj bi bilo opravljeno izplačilo. V skladu z enotnimi evropskimi standardi ta rok naj ne bi bil daljši od enega delovnega dne.
Navedeno pa ne pomeni, da izdajatelj ne bi mogel (iz razloga uravnavanja likvidnosti ipd.) izplačilnega dne še vedno določiti kot npr. 60. ali 90. dne po skupščini. V takem primeru je potrebno zgolj zamakniti presečni dan na en delovni dan pred dnem izplačila.
Iz razloga minimalnega roka, ki mora v skladu z enotnimi evropskimi standardi miniti od najave korporacijskega dejanja izplačila do dneva izplačila, pa presečni dan ne more biti več določen kot dan zasedanja skupščine (ali celo pred tem dnem). Najzgodnejši dan, ki je lahko določen kot presečni dan za izplačila, mora biti vsaj tri delovne dni po skupščini (ob predpostavki, da bo izdajatelj v komunikaciji s KDD poskrbel za najavo korporacijskega dejanja izplačila še isti delovni dan, kot bo izvedena skupščina).
Dodatno pojasnilo za izdajatelje dolžniških vrednostnih papirjev: uveljavitev enotnih evropskih standardov ne posega v že obstoječa razmerja med izdajatelji in imetniki dolžniških vrednostnih papirjev, kot izhajajo iz veljavnih prospektov oziroma ekvivalentnih ponudbenih dokumentov. Pri izdajah novih dolžniških vrednostnih papirjev pa KDD spremlja, da je plačilni dan določen kot en delovni dan po presečnem dnevu.