Pogosta vprašanja - O KDD

  • Ali bo izdajatelj zaradi uveljavitve enotnih evropskih standardov izplačila moral izvrševati v drugačnih (krajših) rokih?

    Enotni evropski standardi določajo samo rok, ki lahko mine med presečnim dnem (t.j. dnem, ki je odločilen za določitev kroga upravičencev do izplačila) ter dnem, ko naj bi bilo opravljeno izplačilo. V skladu z enotnimi evropskimi standardi ta rok naj ne bi bil daljši od enega delovnega dne.

    Navedeno pa ne pomeni, da izdajatelj ne bi mogel (iz razloga uravnavanja likvidnosti ipd.) izplačilnega dne še vedno določiti kot npr. 60. ali 90. dne po skupščini. V takem primeru bo potrebno zgolj zamakniti presečni dan na en delovni dan pred dnem izplačila.

    Iz razloga minimalnega roka, ki mora v skladu z enotnimi evropskimi standardi miniti od najave korporacijskega dejanja izplačila do dneva izplačila, pa presečni dan več ne bo mogel biti določen kot dan zasedanja skupščine (ali celo pred tem dnem). Najzgodnejši dan, ki bo lahko določen kot presečni dan za izplačila, bo moral biti vsaj tri delovne dni po skupščini (ob predpostavki, da bo izdajatelj v komunikaciji s KDD poskrbel za najavo korporacijskega dejanja izplačila še isti delovni dan, kot bo izvedena skupščina).

    Dodatno pojasnilo za izdajatelje dolžniških vrednostnih papirjev: uveljavitev enotnih evropskih standardov ne bo posegala v že obstoječa razmerja med izdajatelji in imetniki dolžniških vrednostnih papirjev, kot izhajajo iz veljavnih prospektov oziroma ekvivalentnih ponudbenih dokumentov. Pri izdajah novih dolžniških vrednostnih papirjev pa bo KDD spremljala, da bo plačilni dan določen kot en delovni dan po presečnem dnevu.
     

  • Kakšno povratno informacijo bo prejel izdajatelj o izvršenih izplačilih?

    Izdajatelj bo od KDD prejel povratno informacijo o tem, kolikšen skupni znesek izplačil je KDD nakazala članom KDD ter kolikšen znesek je morebiti še zadržan na fiduciarnem računu KDD (skupaj z razlogom za zadržanje). Ta informacija bo vključena v ceno izvedbe korporacijskega dejanja izplačila (distribucije).

    Izdajatelj bo lahko na KDD naslovil posebno poizvedbo v zvezi s posameznim upravičencem do izplačila, če bo to informacijo potreboval za nek pravni namen (npr. pojasnilo temu upravičencu ipd.). KDD bo izdajatelju v takem primeru posebej sporočila, ali je bilo opravljeno nakazilo s tem v zvezi in če ne, navedla razlog.
     

  • Kakšen je postopek vračila tistega dela zneska, nakazanega s strani izdajatelja KDD za namen izplačil, ki ne bo izplačan?

    KDD si seveda ne bo prilaščala zneskov, namenjenih izplačilu upravičencem, ki jih ne bi nakazala pooblaščenim članom KDD za te upravičence. To pa ne pomeni, da bi izdajatelj že v izhodišču lahko prejudiciral, da določenih zneskov ne bo mogoče nakazati članom KDD v zastaralnem roku oziroma da bi že izhodiščno nakazilo KDD lahko zmanjševal za zneske, ki jih po stanju na presečni dan naj ne bi bilo mogoče nakazati upravičencem. Izdajatelj bo lahko izhodiščno nakazilo KDD zmanjšal samo za znesek, za katerega izplačilo po zakonu ni mogoče (takšen primer bodo npr. lastne delnice). Znesek, za katerega ni gotovo, da ga KDD v celotnem teku zastaralnega roka ne bi mogla nakazati članu KDD za račun upravičenca, bo izdajatelj v izhodišču moral založiti in ga bo KDD izdajatelju vrnila šele po poteku zastaralnega roka v tistem delu, ki v tem času dejansko ne bo nakazan članu KDD za račun upravičenca. S tem bodo za izplačevanje denarnih obveznosti uveljavljena enaka pravila, kot že sedaj veljajo za denarna izplačila pri drugih korporacijskih dejanjih (npr. denarna doplačila v primeru pripojitev itd.).

    Glede na navedeno razlogi, kot so npr. nepopolni podatki, tek zapuščinskega postopka ipd. ne bodo razlog za zniževanje zneska, ki ga bo izdajatelj moral nakazati na fiduciarni račun KDD.
     

  • Ali bo izdajatelj lahko pobotal obveznost izplačila s kakšno obveznostjo upravičenca do izdajatelja?

    V strukturi, ko bo izvajanje izplačil iz vrednostnih papirjev eno izmed korporacijskih dejanj po enotnih evropskih standardih, za pobotanje med izdajateljem in imetnikom ne bodo več izpolnjeni zakonski pogoji, saj ne bo podana vzajemnost (izdajatelj bo namreč izplačila moral izpolniti preko KDD in članov KDD, medtem ko za imetnika ob predpostavki, da njegova obveznost ne bo neposredno vezana na imetništvo vrednostnega papirja, to ne bo veljalo).

    Če bo izdajatelj kljub temu terjatev do imetnika želel pobotati s svojo obveznostjo izplačila iz vrednostnih papirjev, bo ravnal v nasprotju z zakonom in bo zato potencialno odškodninsko odgovoren v skladu s splošnimi pravili o odškodninski odgovornosti.

    Navedeno pa ne pomeni, da izdajatelj svojim delničarjem izplačil ne bi mogel izvrševati že medletno, a bo v takem primeru moral upoštevati pravila za izplačilo vmesnih dividend in vse delničarje enako obravnavati.
     

  • Ali so predvidene kakšne posebnosti za izdajatelje prinosniških vrednostnih papirjev?

    Za izdajatelje prinosniških vrednostnih papirjev z vidika izvajanja izplačil iz vrednostnih papirjev niso predvidene nobene posebnosti glede na vse navedeno za izdajatelje imenskih vrednostnih papirjev.

    Posebnosti za izdajatelje prinosniških vrednostnih papirjev še naprej ostajajo z vidika izvajanja skupščin.
     

  • Kakšna bo cena izvajanja izplačil prek KDD za izdajatelja?

    Cena za izvajanje izplačil prek KDD bo za izdajatelje določena v odvisnosti od višine izplačila in števila upravičencev. Trenutno višine nadomestil še ni mogoče dokončno opredeliti, saj bo nanjo vplivala tako uspešnost postopka razgradnje registrskih računov kot tudi število izdajateljev, ki bodo ostali stranke KDD. Okvirno je mogoče reči, da se bo nadomestilo gibalo v okvirih obstoječih nadomestil za izvajanje drugih korporacijskih dejanj.

  • Ali bo izdajatelj za izvajanje korporacijskih dejanj preko KDD moral pridobiti LEI številko?

    LEI številka (Legal Entity Identifier) je globalna enolična identifikacija pravnih oseb, katere uvajanje teče na pobudo skupine najrazvitejših držav G20.

    Obveznost pridobitve LEI za pravno osebo, ki je izdajatelj vrednostnih papirjev v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD, ne temelji na obveznosti izvajanja korporacijskih dejanj v skladu z enotnimi evropskimi standardi, temveč bo predvidoma temeljila na regulatornih tehničnih standardih Evropske komisije, ki bodo izdani zaradi izvrševanja Uredbe o izboljšanju poravnave vrednostnih papirjev in o centralnih depozitarjih (Uredba EU št. 909/2014) Pričakujemo pa, da bo uveljavitev navedenih regulatornih tehničnih standardov Evropske komisije časovno sovpadala z uvedbo enotnih evropskih standardov izvajanja korporacijskih dejanj.

    KDD bo o obveznosti pridobitve LEI svoje izdajatelje posebej obvestila.
     

  • Ali bo KDD pričela s postopki prenosa vrednostnih papirjev v sodni depozit takoj po 01.01.2017?

    Da, vendar pa je dinamika dejanskih prenosov vrednostnih papirjev odvisna od zmožnosti KDD, da poda ustrezne sodne predloge, ter od zmožnosti sodišč, da izda temu odgovarjajoče sklepe o sprejemu vrednostnih papirjev v sodni depozit.

  • Ali bo iz sodno položenih vrednostnih papirjev mogoče uresničevati glasovalno pravico?

    Načeloma ne, saj sodna položitev vrednostnih papirjev pomeni, da osebe, ki so sicer upravičene zahtevati njihovo izročitev, pravno niso njihovi imetniki (pravno je njihov imetnik sodišče, pri katerem so položeni). Vendar pa je končno stališče s tem v zvezi odvisno od ravnanja sodišč (KDD ne odloča o tem, ali bo sodišče posameznemu upravičenci izdalo potrdilo, ki bo zadoščalo za uveljavljanje glasovalne pravice).

Telefon

080 1252
01 307 35 00

E-naslov

info@kdd.si

Lokacija

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana

Poslovni čas za stranke

Pon - pet: od 10.00 do 12.00
Sre: od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 15.30 ure