O KDD

O KDD

Skip Navigation LinksDomov·O KDD·Pogosta vprašanja

Pogosta vprašanja - O KDD

Kako dobim izpis stanja na izbrani datum?

Če želite prejeti izpis stanja na izbrani datum po pošti na naslov stalnega prebivališča oz. na naslov, ki je v registru vrednostnih papirjev vpisan kot naslov za pošiljanje pošte, je najpreprosteje, da nam to sporočite prek vpisa vaših podatkov v spletni obrazec za naročilo, lahko nam pa to sporočite po pošti, faksu tako, da v sporočilo vpišete vaše ime in priimek ter vašo identifikacijsko številko.  Več

Kredit sem že poplačal/-a, zdaj pa sem od upnika prejel/-a nalog za izbris zastavne pravice. Kaj naj storim?

Tako vpise kot izbrise zastavnih pravic uredite pri članih KDD. Če urejate izbris zastavne pravice, se obrnite na člana, pri katerem ste uredili vpis zastavne pravice. Če imate potrdilo o vpisu zastavne pravice, je član, na katerega se obrnete, naveden v rubriki zastavni član.
Za vpis zastavne pravice se prav tako obrnite na katerega izmed članov KDD. Pri tem vas želimo opozoriti, da zastavne pravice ni mogoče vpisati na registrskem računu, ki je odprt pri KDD. Zato se za vpis zastavne pravice obrnite na člana, kjer imate odprt račun stranke, ali pa si ga prosto izberite.

Kako lahko na dom dobivam ponudbe različnih družb glede odkupa mojih vrednostnih papirjev? V ponudbi je točno navedeno število mojih delnic. Ali so podatki v delniški knjigi javni?

V skladu z Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih (glejte ZNVP-1, 39. člen) so podatki v delniški knjigi oziroma registru imenskih vrednostnih papirjev javni (razen podatka o davčni številki in enolični identifikaciji fizične osebe) in jih mora KDD na zahtevo posredovati. In če ste med imetniki vrednostnega papirja, katerega delniško knjigo nekdo zahteva, ta oseba iz delniške knjige izve, koliko vrednostnih papirjev izdajatelja posedujete in vam lahko pošlje ponudbo za odkup.
Pri tem je pomembno razlikovati, da nihče razen upravnih organov ob vodenju postopka proti imetniku ne dobi vpogleda na račun imetnika vrednostnih papirjev; to pomeni, da ne more izvedeti, katere in koliko vrednostnih papirjev ima določen imetnik, razen imetnik sam.
Ukrepanje glede tega, da osebe podatke iz delniških knjig uporabljajo za neposredno trženje svojih storitev, ni v pristojnosti KDD.

Čeprav nisem trgoval/-a z vrednostnimi papirji, se stanje na zadnjem izpisu ne ujema s prejšnjim. Je to pomota? Kako lahko preverim?

Zaradi korporacijskih dejanj delniških družb (na primer spojitev, pripojitev, prevzemov, zmanjšanja osnovnega kapitala in podobno) se stanje na vašem računu vrednostnih papirjev lahko ne ujema s predhodnim. Temelj izvedenih korporacijskih dejanj izdajateljev vrednostnih papirjev, ki so vpisani v centralni register KDD, je naveden v naših obvestilih. Obvestilo boste najlaže našli s pomočjo iskalnika. Za več pojasnil se obrnite na izdajatelja zadevnih vrednostnih papirjev.

Podedoval/-a sem delnice. Kaj moram storiti, da se prenesejo na moj račun?

Ker sodišče o dedovanju vrednostnih papirjev ne obvesti KDD, morate zahtevo za prenos vrednostnih papirjev pri KDD vložiti sami. V zahtevi nam morate sporočiti številko vašega računa pri registrskem članu KDD, v dobro katerega želite, da se opravi prenos. Zahtevi morate priložiti original sodnega sklepa o dedovanju.  Več

Zakaj nimam na računu več delnic in podrejenih obveznic Probanke, NKBM, NLB, Abanke in Factor banke?

19.12.2013 je KDD zaradi prenehanja delnic z oznakami NLB, KBMR, ABKN, FBN, PRBP in PRBR ter prenehanja podrejenih obveznic z oznakami NLB26, KBM9, FB09, FB16, FB22, FB24, FB25, PRB9, PRB11 in PRB12, do česar je prišlo na podlagi odločb Banke Slovenije, vse navedene vrednostne papirje izbrisala iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.

KDD je dne 19.12.2013 iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev izbrisala:

vse delnice Nove Ljubljanske banke d.d. z oznako NLB,
vse delnice Nove Kreditne banke Maribor d.d. z oznako KBMR,
vse delnice Abanke d.d. z oznako ABKN,
vse delnice Factor banke d.d. z oznako FBN,
vse delnice Probanke d.d. z oznakama PRBP in PRBR,
vse podrejene obveznice Nove Ljubljanske banke d.d. z oznako NLB26,
vse podrejene obveznice Nove kreditne banke Maribor d.d. z oznako KBM9,
vse podrejene obveznice Factor banke d.d. z oznakami FB09, FB16, FB22, FB24 in FB25 ter
vse podrejene obveznice Probanke d.d. z oznakami PRB9, PRB11 in PRB12.
 

KDD je izbris teh vrednostnih papirjev opravila zaradi odločb Banke Slovenije:

opr. št. 24.20-021/13-010 z dne 17.12.2013,
opr. št. 24.20-022/13-009 z dne 17.12.2013,
opr. št. 24.20-023/13-009 z dne 17.12.2013,
opr. št. 24.20-030/13-009 z dne 17.12.2013 ter
opr. št. 24.20-029/13-009 z dne 17.12.2013.


Z navedenimi odločbami je Banka Slovenije namreč odločila, da vse naštete delnice in podrejene obveznice prenehajo.

Izbris naštetih delnic in podrejenih obveznic iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev zato pomeni zgolj prenehanje evidentiranja pravic, ki pa so prenehale že pred samim izbrisom iz centralnega registra in neodvisno od njega.

Vse nove delnice Nove Ljubljanske banke d.d. z oznako NLBS, Nove Kreditne banke Maribor d.d. z oznako KBMS, Abanke d.d. z oznako ABKS, Factor banke d.d. z oznako FBNS in Probanke d.d. z oznako PRBS pa je KDD v skladu z nalogom za izdajo vpisala na račun Republike Slovenije.

Kako lahko dobim delniško knjigo določene delniške družbe?

KDD lahko posreduje podatke o imetnikih imenskih vrednostnih papirjih na podlagi prejete zahteve. V pomoč pri naročanju izpisa podatkov vam je obrazec Naročilo javnih podatkov iz delniške knjige.
Zahtevo lahko pošljete bodisi po pošti na naslov KDD d.d., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana bodisi po telefaksu na številki 01 307 35 07 ali 01 307 35 08. Vaše naročilo nas bo doseglo tudi po elektronski pošti, če je podpisana zahteva skenirana in poslana v priponki. Po prejemu zahteve vam KDD izstavi ponudbo za plačilo nadomestila za izpis podatkov in po izvršenem plačilu prejmete zahtevano delniško knjigo v obliki, kot jo naročite.

Ali bo izdajatelj zaradi uveljavitve enotnih evropskih standardov izplačila moral izvrševati v drugačnih (krajših) rokih?

Enotni evropski standardi določajo samo rok, ki lahko mine med presečnim dnem (t.j. dnem, ki je odločilen za določitev kroga upravičencev do izplačila) ter dnem, ko naj bi bilo opravljeno izplačilo. V skladu z enotnimi evropskimi standardi ta rok naj ne bi bil daljši od enega delovnega dne.

Navedeno pa ne pomeni, da izdajatelj ne bi mogel (iz razloga uravnavanja likvidnosti ipd.) izplačilnega dne še vedno določiti kot npr. 60. ali 90. dne po skupščini. V takem primeru bo potrebno zgolj zamakniti presečni dan na en delovni dan pred dnem izplačila.

Iz razloga minimalnega roka, ki mora v skladu z enotnimi evropskimi standardi miniti od najave korporacijskega dejanja izplačila do dneva izplačila, pa presečni dan več ne bo mogel biti določen kot dan zasedanja skupščine (ali celo pred tem dnem). Najzgodnejši dan, ki bo lahko določen kot presečni dan za izplačila, bo moral biti vsaj tri delovne dni po skupščini (ob predpostavki, da bo izdajatelj v komunikaciji s KDD poskrbel za najavo korporacijskega dejanja izplačila še isti delovni dan, kot bo izvedena skupščina).

Dodatno pojasnilo za izdajatelje dolžniških vrednostnih papirjev: uveljavitev enotnih evropskih standardov ne bo posegala v že obstoječa razmerja med izdajatelji in imetniki dolžniških vrednostnih papirjev, kot izhajajo iz veljavnih prospektov oziroma ekvivalentnih ponudbenih dokumentov. Pri izdajah novih dolžniških vrednostnih papirjev pa bo KDD spremljala, da bo plačilni dan določen kot en delovni dan po presečnem dnevu.
 

Kakšno povratno informacijo bo prejel izdajatelj o izvršenih izplačilih?

Izdajatelj bo od KDD prejel povratno informacijo o tem, kolikšen skupni znesek izplačil je KDD nakazala članom KDD ter kolikšen znesek je morebiti še zadržan na fiduciarnem računu KDD (skupaj z razlogom za zadržanje). Ta informacija bo vključena v ceno izvedbe korporacijskega dejanja izplačila (distribucije).

Izdajatelj bo lahko na KDD naslovil posebno poizvedbo v zvezi s posameznim upravičencem do izplačila, če bo to informacijo potreboval za nek pravni namen (npr. pojasnilo temu upravičencu ipd.). KDD bo izdajatelju v takem primeru posebej sporočila, ali je bilo opravljeno nakazilo s tem v zvezi in če ne, navedla razlog.
 

Kakšen je postopek vračila tistega dela zneska, nakazanega s strani izdajatelja KDD za namen izplačil, ki ne bo izplačan?

KDD si seveda ne bo prilaščala zneskov, namenjenih izplačilu upravičencem, ki jih ne bi nakazala pooblaščenim članom KDD za te upravičence. To pa ne pomeni, da bi izdajatelj že v izhodišču lahko prejudiciral, da določenih zneskov ne bo mogoče nakazati članom KDD v zastaralnem roku oziroma da bi že izhodiščno nakazilo KDD lahko zmanjševal za zneske, ki jih po stanju na presečni dan naj ne bi bilo mogoče nakazati upravičencem. Izdajatelj bo lahko izhodiščno nakazilo KDD zmanjšal samo za znesek, za katerega izplačilo po zakonu ni mogoče (takšen primer bodo npr. lastne delnice). Znesek, za katerega ni gotovo, da ga KDD v celotnem teku zastaralnega roka ne bi mogla nakazati članu KDD za račun upravičenca, bo izdajatelj v izhodišču moral založiti in ga bo KDD izdajatelju vrnila šele po poteku zastaralnega roka v tistem delu, ki v tem času dejansko ne bo nakazan članu KDD za račun upravičenca. S tem bodo za izplačevanje denarnih obveznosti uveljavljena enaka pravila, kot že sedaj veljajo za denarna izplačila pri drugih korporacijskih dejanjih (npr. denarna doplačila v primeru pripojitev itd.).

Glede na navedeno razlogi, kot so npr. nepopolni podatki, tek zapuščinskega postopka ipd. ne bodo razlog za zniževanje zneska, ki ga bo izdajatelj moral nakazati na fiduciarni račun KDD.
 

Ali bo izdajatelj lahko pobotal obveznost izplačila s kakšno obveznostjo upravičenca do izdajatelja?

V strukturi, ko bo izvajanje izplačil iz vrednostnih papirjev eno izmed korporacijskih dejanj po enotnih evropskih standardih, za pobotanje med izdajateljem in imetnikom ne bodo več izpolnjeni zakonski pogoji, saj ne bo podana vzajemnost (izdajatelj bo namreč izplačila moral izpolniti preko KDD in članov KDD, medtem ko za imetnika ob predpostavki, da njegova obveznost ne bo neposredno vezana na imetništvo vrednostnega papirja, to ne bo veljalo).

Če bo izdajatelj kljub temu terjatev do imetnika želel pobotati s svojo obveznostjo izplačila iz vrednostnih papirjev, bo ravnal v nasprotju z zakonom in bo zato potencialno odškodninsko odgovoren v skladu s splošnimi pravili o odškodninski odgovornosti.

Navedeno pa ne pomeni, da izdajatelj svojim delničarjem izplačil ne bi mogel izvrševati že medletno, a bo v takem primeru moral upoštevati pravila za izplačilo vmesnih dividend in vse delničarje enako obravnavati.
 

Kakšna bo cena izvajanja izplačil prek KDD za izdajatelja?

Cena za izvajanje izplačil prek KDD bo za izdajatelje določena v odvisnosti od višine izplačila in števila upravičencev. Trenutno višine nadomestil še ni mogoče dokončno opredeliti, saj bo nanjo vplivala tako uspešnost postopka razgradnje registrskih računov kot tudi število izdajateljev, ki bodo ostali stranke KDD. Okvirno je mogoče reči, da se bo nadomestilo gibalo v okvirih obstoječih nadomestil za izvajanje drugih korporacijskih dejanj.

Ali bo izdajatelj za izvajanje korporacijskih dejanj preko KDD moral pridobiti LEI številko?

LEI številka (Legal Entity Identifier) je globalna enolična identifikacija pravnih oseb, katere uvajanje teče na pobudo skupine najrazvitejših držav G20.

Obveznost pridobitve LEI za pravno osebo, ki je izdajatelj vrednostnih papirjev v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD, ne temelji na obveznosti izvajanja korporacijskih dejanj v skladu z enotnimi evropskimi standardi, temveč bo predvidoma temeljila na regulatornih tehničnih standardih Evropske komisije, ki bodo izdani zaradi izvrševanja Uredbe o izboljšanju poravnave vrednostnih papirjev in o centralnih depozitarjih (Uredba EU št. 909/2014) Pričakujemo pa, da bo uveljavitev navedenih regulatornih tehničnih standardov Evropske komisije časovno sovpadala z uvedbo enotnih evropskih standardov izvajanja korporacijskih dejanj.

KDD bo o obveznosti pridobitve LEI svoje izdajatelje posebej obvestila.
 

Ali bo iz sodno položenih vrednostnih papirjev mogoče uresničevati glasovalno pravico?

Načeloma ne, saj sodna položitev vrednostnih papirjev pomeni, da osebe, ki so sicer upravičene zahtevati njihovo izročitev, pravno niso njihovi imetniki (pravno je njihov imetnik sodišče, pri katerem so položeni). Vendar pa je končno stališče s tem v zvezi odvisno od ravnanja sodišč (KDD ne odloča o tem, ali bo sodišče posameznemu upravičenci izdalo potrdilo, ki bo zadoščalo za uveljavljanje glasovalne pravice).

Kontakt

KDD d.d.
Tivolska cesta 48
1000 Ljubljana

Telefon

01 307 35 00

Faks

01 307 35 07

E-pošta info@kdd.si