| Druge bistvene sestavine: |
- Izpolnitev denarne obveznosti iz zakladnih menic:
Zakladna menica je diskontni vrednostni papir. Izdajatelj bo obveznost iz naslova zakladne menice izplačal ob dospelosti, v skladu z amortizacijskim načrtom, v znesku nominalne vrednosti zakladnih menic, na način določen v točki »Način izpolnitve denarnih obveznosti«. Obresti so obračunane vnaprej in se ob izdaji zakladne menice odštevajo v obliki diskonta od njene nominalne vrednosti.
- Način izpolnitve denarnih obveznosti:
Skladno z Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) je izdajatelj dolžan vsa korporacijska dejanja, kamor spadajo tudi izpolnitve obveznosti iz zakladnih menic kot nematerializiranih vrednostnih papirjev, izvesti preko KDD in njenih članov, ki vodijo račune imetnikov. Denarne obveznosti iz zakladnih menic bo izdajatelj tako izpolnjeval v skladu s pravili poslovanja KDD, veljavnimiveč... v času izpolnitve.
Če iz pravil poslovanja KDD ne izhaja kaj drugega, je do izplačila obveznosti iz zakladne menice na dan njene dospelosti upravičena oseba, katere pravica prejeti takšno izplačilo izhaja iz stanja vpisov v centralnem registru, ki ga vodi KDD, ob koncu zadnjega delovnega dneva pred dnem dospelosti zakladne menice.
Izdajatelj ne odgovarja za obveznosti KDD in njenih članov do imetnikov zakladnih menic, ki so upravičeni do izplačila denarnih obveznosti iz naslova dospelih zakladnih menic.
- Sprememba obveznosti in pravic iz zakladnih menic, skupščina imetnikov zakladnih menic:
.10.1 Definicije
V tej točki imajo naslednji izrazi naslednje pomene:
(a) "zakladne menice" so vse zakladne menice, ki pripadajo isti seriji in imajo rok dospetja daljši od enega leta, "zakladna menica" pa je vsaka od teh zakladnih menic.
(b) “dolžniški vrednostni papirji" so zakladne menice in vsi drugi dolžniški vrednostni papirji, ki jih je v eni ali več serijah izdala Republika Slovenija, izdani z rokom dospetja daljšim od enega leta, vključno z vsako obveznostjo, ki je bila ob izdaji sestavni del dolžniškega vrednostnega papirja, ne glede na njeno ročnost.
(c) "neobrestovana obveznost" je dolžniški vrednostni papir, katerega glavnica se ne obrestuje, vključno z nekdanjim sestavnim delom drugega dolžniškega vrednostnega papirja, če se njihova glavnica ne obrestuje.
(d) "indeksirana obveznost" je dolžniški vrednostni papirji pri katerem so plačila dodatnih zneskov vezana na spremembe objavljenega indeksa; ne pa tudi nekdanji sestavni del indeksirane obveznosti, ki ni več del indeksirane obveznosti.
(e) "serija" pomeni dolžniške vrednostne papirje, izdane v tranši, vključno z naknadno izdanimi tranšami, ki so med seboj in v razmerju dolžniških vrednostnih papirjev prvotne tranše (i) enaki v vseh pogledih, z izjemo dneva izdaje in dneva prvega izplačila in (ii) za katere je izrecno določeno, da vsi skupaj tvorijo eno samo serijo, vključno z zakladnimi menicami in morebitnimi nadaljnjimi izdajami zakladnih menic.
(f) dolžniški vrednostni papir "v obtoku" pomeni zakladno menico, za katero se šteje, da je v obtoku v skladu s točko .10.2.7 in dolžniški vrednostni papir kakšne druge serije, za katerega se šteje, da je v obtoku v skladu s točko .10.2.8.
(g) "sprememba" v povezavi z zakladnimi menicami pomeni vsako spremembo, dopolnitev ali odpoved uveljavljanju katere od obveznosti iz zakladnih menic in ima enak pomen v povezavi z dolžniškimi vrednostnimi papirji drugih serij, le da se se namesto na zakladne menice nanaša na takšne druge dolžniške vrednostne papirje oziroma morebitne pogodbe, ki urejajo izdajanje takšnih drugih vrednostnih papirjev in ravnanje z njimi.
(h) "skupna sprememba" pomeni spremembo, s katero se spreminjajo (i) zakladne menice, in (ii) dolžniški vrednostni papirji ene ali več drugih serij oziroma morebitne pogodbe, ki urejajo izdajanje takšnih drugih vrednostnih papirjev in ravnanje z njimi.
(i) "pridržana odločitev" pomeni, v zvezi z zakladnimi menicami, spremembo pravic iz zakladnih menic, s katero:
(i) se spremeni datum na katerega dospe v plačilo kakšen znesek na podlagi zakladnih menic;
(ii) se zniža znesek kakšne denarne obveznosti na podlagi zakladnih menic, vključno z morebitnim zneskom, ki je že dospel v plačilo in še ni plačan;
(iii) se spremeni način izračuna kakšne denarne obveznosti na podlagi zakladnih menic;
(iv) se spremeni valuta ali kraj izpolnitve kakšne denarne obveznosti na podlagi zakladnih menic;
(v) se denarna obveznost Republike Slovenije na podlagi zakladnih menic spremeni ali postane pogojna;
(vi) se spremenijo določila glede okoliščin, v katerih je mogoče določiti predčasno dospelost zakladnih menic;
(vii) se spremeni podrejenost ali vrstni reda poplačila obveznosti na podlagi zakladnih menic;
(viii) se spremeni zahtevana glavnica zakladnih menic v obtoku, oziroma, v primeru skupne spremembe, zahtevana glavnica dolžniških vrednostnih papirjev kakšne druge serije, ki je potrebna za odobritev predlagane spremembe v zvezi z zakladnimi menicami, znesek glavnice zakladnih menic v obtoku, ki se zahteva za sklepčnost, ali pravil, v skladu s katerimi se presoja, ali je zakladna menica v obtoku ali ne; ali
(ix) se spremenil pomeni izraza pridržana odločitev,
in ima enak pomen v povezavi z dolžniškimi vrednostnimi papirji drugih serij, le da se besedilo, ki se nanaša na zakladne menice, v tem primeru namesto na zakladnih menice nanaša na takšne druge dolžniške vrednostne papirje oziroma morebitne pogodbe, ki urejajo izdajanje takšnih drugih vrednostnih papirjev in ravnanje z njimi.
(j) zgolj za namene te točke .10.1 izraz "imetnik" pomeni, v zvezi z zakladno menico, imetnika zakladne menice, v zvezi z vsakim drugim dolžniškim vrednostnim papirjem pa osebo, ki jo je Republika Slovenija upravičena šteti kot zakonitega imetnika takšnega dolžniškega vrednostnega papirja v skladu s pravom, po katerem se presojajo obveznosti iz takšnega dolžniškega vrednostnega papirja.
(k) "presečni dan" pomeni, v zvezi s predlagano spremembo, dan, ki ga določi Republika Slovenija za ugotavljanje imetnikov zakladnih menic in, v primeru skupne spremembe, tudi imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev vseh ostalih serij, ki so upravičeni glasovati ali podpisati pisni sklep v zvezi s predlagano spremembo.
.10.2 Sprememba zakladnih menic
.10.2.1 Pridržana odločitev. Sprememba obveznosti na podlagi zakladnih menic, ki predstavlja pridržano odločitev, je mogoča, če z njo soglaša Republika Slovenija in:
(a) če zanjo glasujejo imetniki zakladnih menic v obtoku, katerih skupna glavnica predstavlja vsaj 75 odstotkov skupne glavnice vseh zakladnih menic v obtoku, zastopanih na pravilno sklicani skupščini imetnikov zakladnih menic; ali
(b) če imetniki zakladnih menic, katerih skupna glavnica predstavlja vsaj 66⅔ odstotkov skupne glavnice vseh zakladnih menic v obtoku, neposredno ali po osebah, ki so jih upravičene zastopati, podpišejo pisni sklep, s katerim soglašajo s predlagano spremembo.
.10.2.2 Skupna sprememba. Skupna sprememba pogojev zakladnih menic in pogojev drugih dolžniških vrednostnih papirjev oziroma morebitnih pogodb, ki urejajo izdajanje takšnih drugih vrednostnih papirjev in ravnanje z njimi, ki predstavlja pridržano odločitev, je mogoča, če z njo soglaša Republika Slovenija in:
(a)(i) če zanjo na pravilno sklicani skupščini imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev vseh serij, na katere bi vplivala predlagana sprememba, glasujejo imetniki takšnih dolžniških vrednostnih papirjev v obtoku, katerih skupna glavnica predstavlja vsaj 75 odstotkov skupne glavnice vseh dolžniških vrednostnih papirjev teh serij, ki so v obtoku in so zastopani na takšni skupščini; ali
(a)(ii) če imetniki dolžniških vrednostnih papirjev v obtoku, ki pripadajo serijam na katere bi vplivala predlagana sprememba, in katerih skupna glavnica presega 66⅔ odstotkov skupne glavnice vseh takšnih dolžniških vrednostnih papirjev v obtoku, neposredno ali po osebah, ki so jih upravičene zastopati, podpišejo pisni sklep, s katerim soglašajo s predlagano spremembo; in
(b)(i) če zanjo na pravilno sklicani ločeni skupščini imetnikov vsake od serij dolžniških vrednostnih papirjev, na katere bi vplivala predlagana sprememba, glasujejo imetniki dolžniških vrednostnih papirjev takšne serije v obtoku, katerih skupna glavnica presega 66⅔ odstotkov skupne glavnice vseh dolžniških vrednostnih papirjev takšne serije, ki so v obtoku in so zastopani na takšni skupščini; ali
(b)(ii) če imetniki dolžniških vrednostnih papirjev v obtoku, ki pripadajo vsaki od serij na katere bi vplivala predlagana sprememba, in katerih skupna glavnica presega 50 odstotkov skupne glavnice vseh dolžniških vrednostnih papirjev takšne serije v obtoku, neposredno ali po osebah, ki so jih upravičene zastopati, podpišejo pisni sklep, s katerim soglašajo s predlagano spremembo.
V zvezi s predlagano spremembo zakladnih menic in predlagano spremembo vsake druge serije dolžniških vrednostnih papirjev, na katere vpliva predlagan sprememba, se skliče in izvede ločena skupščina oziroma podpiše ločen pisni sklep.
.10.2.3 Predlagana skupna sprememba. Predlagana skupna sprememba lahko vključuje eno ali več alternativnih sprememb pogojev dolžniških vrednostnih papirjev, na katere vpliva predlagana sprememba, oziroma morebitnih pogodb, ki urejajo izdajanje takšnih vrednostnih papirjev in ravnanje z njimi, vendar le pod pogojem, da so predlogi vseh takšnih alternativnih sprememb naslovljeni na imetnike vseh serij dolžniških vrednostnih papirjev, na katere vpliva predlagana sprememba, in jih lahko sprejmejo vsi imetniki takšnih dolžniških vrednostnih papirjev.
.10.2.4 Delna skupna sprememba. Če predlagana skupna sprememba, ki predstavlja pridržano odločitev, ni odobrena v skladu s točko .10.2.2, vendar pa bi bila odobrena, če bi se nanašala samo na zakladne menice in na eno ali več drugih serij dolžniških vrednostnih papirjev, na katere bi vplivala predlagana skupna sprememba, vendar ne na vse, se ne glede na določilo točke .10.2.2 takšna skupna sprememba šteje za odobreno glede zakladnih menic in tistih drugih serij dolžniških vrednostnih papirjev, katerih sprememba bi bila odobrena v skladu s točko .10.2.2 če bi se predlagana skupna sprememba nanašala samo na zakladne menice in takšne druge serije dolžniških vrednostnih papirjev, vendar le pod pogojem:
(a) da je Republika Slovenija pred presečnim dnem v zvezi s predlagano skupno spremembo javno obvestila imetnike zakladanih menic in drugih serij dolžniških vrednostnih papirjev, na katere bi vplivala predlagana skupna sprememba, o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, da se predlagana skupna sprememba šteje za odobreno na zgoraj opisani način glede zakladnih menic in nekaterih, vendar ne vseh, drugih serij dolžniških vrednostnih papirjev, na katere bi vplivala predlagana skupna sprememba; in
(b) da se ti pogoji v zvezi s predlagano skupno spremembo izpolnijo.
.10.2.5 Sprememba, ki ni pridržana odločitev. Sprememba obveznosti iz zakladnih menic, ki ne predstavlja pridržane odločitev, je mogoča, če z njo soglaša Republika Slovenija in:
(a) če zanjo glasujejo imetniki zakladnih menic v obtoku, katerih skupna glavnica predstavlja već kot 50 odstotkov skupne glavnice vseh zakladnih menic v obtoku, zastopanih na pravilno sklicani skupščini imetnikov zakladnih menic; ali
(b) če imetniki zakladnih menic, katerih skupna glavnica predstavlja več kot 50 odstotkov skupne glavnice vseh zakladnih menic v obtoku, neposredno ali po osebah, ki so jih upravičene zastopati, podpišejo pisni sklep, s katerim soglašajo s predlagano spremembo.
.10.2.6 Upoštevanje različnih valut, indeksiranih obveznosti in neobrestovanih obveznosti. Pri ugotavljanju, ali so predlagano spremembo odobrili imetniki zakladnih menic in dolžniških vrednostnih papirjev ene ali več drugih serij, z zadostnim zneskom glavnice:
(a) se v primeru, če se predlagana sprememba nanaša na dolžniške vrednostne papirje, ki se glasijo na obveznosti v več kot eni valuti, kot znesek glavnice vsakega dolžniškega vrednostnega papirja, na katerega bi vplivala predlagana skupna sprememba, šteje protivrednosti takšne glavnice v eurih, izračunana po tečaju v eurih za ustrezno valuto na presečni dan predlagane spremembe, ki ga objavi Evropska Centralna Banka;
(b) se v primeru, če se predlagana sprememba nanaša na indeksirano obveznost, kot znesek glavnice takšne indeksirane obveznosti šteje njen prilagojeni nominalni znesek;
(c) se v primeru, če se predlagana sprememba nanaša na neobrestovano obveznost, ki predhodno ni bila del indeksirane obveznosti, kot znesek glavnice takšne neobrestovane obveznosti šteje njen nominalni znesek, oziroma, če obveznost še ni dospela v plačilo, sedanja vrednost njenega nominalnega zneska;
(d) se v primeru, če se predlagana sprememba nanaša na neobrestovano obveznost, ki je bila predhodno del indeksirane obveznosti, kot znesek glavnice takšne neobrestovane obveznosti, šteje:
(i) če takšna neobrestovana obveznost izvira iz pravice prejeti izplačilo glavnice ali obresti, ki ni bilo vezano na indeks, njen nominalni znesek, oziroma, če obveznost še ni dospela v plačilo, sedanja vrednost njenega nominalnega zneska; oziroma
(ii) če takšna neobrestovana obveznost izvira iz pravice prejeti izplačilo glavnice ali obresti, ki je bilo vezano na indeks, njen prilagojeni nominalni znesek, oziroma, če obveznost še ni dospela v plačilo, sedanja vrednost njenega prilagojenega nominalnega zneska; in
(e) v tej točki .10.2.6:
(i) se kot prilagojeni nominalni znesek indeksirane obveznosti ali njenega dela šteje znesek, ki bi bil plačljiv ob dospelosti takšne indeksirane obveznosti, če bi takšna indeksirana obveznost dospela v plačilo na presečni dan predlagane spremembe, izračunan na podlagi vrednosti indeksa, na katerega je vezana takšna indeksirana obveznost, na presečni dan, ki ga objavi Republika Slovenija ali kdo drug za njen račun, oziroma, če takšna objavljena vrednost ne obstaja,, na podlagi interpolirane vrednosti takšnega indeksa na presečni dan, izračunane v skladu s pogoji indeksirane obveznosti, pri čemer pa prilagojeni nominalni znesek indeksirane obveznosti ne more biti nižji od njenega nominalnega zneska, razen če pogoji takšne indeksirane obveznosti določajo, da je znesek, plačljiv na podlagi indeksirane obveznosti, lahko nižji od njenega nominalnega zneska;; in
(ii) se kot sedanja vrednost neobrestovane obveznosti šteje njen nominalni znesek (oziroma, če je potrebno, prilagojeni nominalni znesek), diskontiran za čas od dneva dospelosti takšne neobrestovane obveznosti do presečnega dneva z uporabo ustreznega na trgu uveljavljenega načina upoštevanja štetja dni in ustrezne diskontne stopnje, ki je enaka:
(x) v primeru, če neobrestovana obveznost predhodno ni bila del dolžniškega vrednostnega papirja, za katerega je bilo izrecno določeno, da se obrestuje, donosu do dospetja takšne neobrestovane obveznosti, ob njeni izdaji, oziroma, če je bilo izdanih več tranš takšnih neobrestovanih obveznosti, donos do dospetja izračunan na podlagi aritmetičnega povprečja prodajnih cen ob izdaji vseh neobrestovanih obveznosti takšne serije, tehtanega z njihovimi nominalnimi zneski; in
(y) v primeru, če je neobrestovana obveznost predhodno bila del drugega dolžniškega vrednostnega papirja, za katerega je bilo izrecno določeno, da se obrestuje:
(1) če je mogoče ugotoviti, kateri je ta drugi dolžniški vrednostni papir, obrestni meri, po kateri se obračunavajo obresti od takšnega dolžniškega vrednostnega papirja; ali
(2) če ni mogoče ugotoviti, kateri je ta drugi dolžniški vrednostni papir, aritmetičnemu povprečju obrestnih mer v nadaljevanju določenih dolžniških vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija (tehtanemu z zneski njihovih glavnic), katerih datum dospelosti je enak datumu dospelosti takšne neobrestovane obveznosti, oziroma, v primeru če takšni dolžniški vrednostni papirji ne obstajajo, v ta namen na linearni osnovi interpolirana obrestna mera, določena ob upoštevanju z uporabo obrestnih mer vseh nadaljevanju določenih dolžniških vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija (tehtanemu z zneski njihovih glavnic), ki dospejo v plačilo na dva datuma, ki sta najbližja datumu dospelosti takšne obrestovane obveznosti, pri čemer se v primeru, če je bila neobrestovana obveznost predhodno del indeksirane obveznosti, upoštevajo vse indeksirane obveznosti, katerih izdajateljica je Republika Slovenija, in v primeru, če neobrestovana obveznost predhodno ni bila del indeksirane obveznost, pa vsi dolžniški vrednostni papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, z izjemo indeksiranih obveznosti in neobrestovanih obveznosti, v vsakem primeru pa se upoštevajo samo dolžniški vrednostni papirji, k se glasijo na obveznosti v enaki valuti kot neobrestovana obveznost, ki jo je treba diskontirati.
.10.2.7 Zakladne menice v obtoku. Pri ugotavljanju, ali so predlagano spremembo odobrili imetniki zakladnih menic z zadostnim zneskom glavnic in pri ugotavljanju sklepčnosti skupščine Imetnikov zakladnih menic, sklicane zaradi odločanja o predlagani spremembi, se šteje, da zakladna menica ni v obtoku, njen imetnik ni upravičen glasovati o predlagani spremembi in se ne upošteva pri ugotavljanju sklepčnosti, če je v zvezi z njo na presečni dan predlagane spremembe izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:
(a) da je bila zakladna menica pred tem razveljavljena ali predložena zaradi razveljavitve ali pa je bila njena imetnica Republika Slovenija z namenom, da jo ponovno izda, vendar je ni ponovno izdala;
(b) da je zakladna menica že dospela v plačilo na dan končne dospelosti ali kako drugače in je Republika Slovenija že izpolnila vse svoje denarne obveznosti na njeni podlagi v skladu s pogoji takšne zakladne menice; ali
(c) da je imetnica zakladne menice Republika Slovenija ali kakšen njen organ, ministrstvo ali agencija oziroma družba, trust ali druga pravna oseba, ki jo obvladuje Republika Slovenija, njen organ, ministrstvo ali agencija, in, v primeru, da je imetnik zakladne menice takšna družba, trust ali druga pravna oseba, imetnik zakladne menice ni samostojen pri odločanju, pri čemer:
(i) se za imetnika zakladne menice v ta namen šteje oseba, ki je na podlagi zakladne menice upravičena glasovati za predlagano spremembo ali proti njej, oziroma morebitna druga oseba, katere soglasje ali navodila je dolžna v skladu s pogodbo neposredno ali posredno pridobiti oseba, ki je na podlagi zakladne menice upravičena glasovati za predlagano spremembo ali proti njej;
(ii) se šteje, da družbo, trust ali drugo pravno osebo obvladuje Republika Slovenija ali kakšen njen organ, ministrstvo ali agencija, če lahko Republika Slovenija ali kakšen njen organ, ministrstvo ali agencija neposredno ali posredno, na podlagi imetništva vrednostnih papirjev z glasovalno pravico ali drugačne udeležbe, na podlagi pogodbe ali kako drugače, usmerja upravljanje takšne pravne osebe ali izvoli ali imenuje večino članov njenega upravnega odbora ali drugega organa, ki ima podobno vlogo poleg ali namesto njenega upravnega odbora;
(iii) se šteje, da je imetnik zakladne menice samostojen pri odločanju, če v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi ter neodvisno od morebitnih imetnikovih neposrednih ali posrednih obveznost do Republike Slovenije:
(x) imetnik ne sme, neposredno ali posredno, upoštevati navodil Republike Slovenije o tem, kako naj glasuje o predlagani spremembi; ali
(y) je imetnik dolžan pri odločanju, kako naj glasuje o predlagani spremembi, ravnati v skladu s kakšnim objektivnim standardom skrbnosti, v interesu vseh oseb, ki so v imetniku udeležene, ali v imetnikovem lastnem interesu; ali
(z) če imetnika zavezuje fiduciarna ali podobna dolžnost, v skladu s katero je pri glasovanju o predlagani spremembi dolžan ravnati v interesu ene ali več oseb, ki niso osebe, katerih zakladne menice (če bi bile same imetnice zakladnih menic) v skladu s točko .10.2.7 ne bi veljale za zakladne menice v obtoku.
.10.2.8 Dolžniški vrednostni papirji v obtoku. Pri ugotavljanju, ali so predlagano spremembo odobrili imetniki dolžniških vrednostnih papirjev v obtoku z zadostnim zneskom glavnic in pri ugotavljanju sklepčnosti skupščine imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev, sklicane zaradi odločanja o predlagani skupni spremembi, se šteje, da dolžniški vrednostni papir ni v obtoku, njegov imetnik ni upravičen glasovati o predlagani spremembi in se ne upošteva pri ugotavljanju sklepčnosti, če za to obstajajo razlogi, ki jih določajo pogoji takšnega dolžniškega vrednostnega papirja.
.10.2.9 Pravne osebe, ki niso samostojne pri odločanju. Zaradi zagotavljanja preglednosti bo Republika Slovenija takoj po objavi predlagane spremembe zakladnih menic, vendar ne manj kot 10 dni pred presečnim dnem takšne predlagane spremembe, objavila seznam vseh družb, trustov in drugih pravnih oseb, za katere v skladu s s točko .10.2.7(c) velja:
(a) da jih obvladuje Republika Slovenija ali kakšen njen organ, ministrstvo ali agencija;
(b) da so, v odgovor na poizvedbe Republike Slovenije, obvestile Republiko Slovenijo da so imetnice ene ali več zakladnih menic; in
(c) da pri uveljavljanju pravic iz imetništva zakladnih menic niso samostojne pri odločanju.
.10.2.10 Zamenjava ali pretvorba. Vsaka pravilno sprejeta sprememba obveznosti iz zakladnih menic se lahko uveljavi z obvezno zamenjavo ali pretvorbo zakladnih menic v druge dolžniške vrednostne papirje, za katere veljajo spremenjeni pogoji v skladu s točko .10.7. Vsaka zamenjava ali pretvorba zaradi pravilno potrjene spremembe zavezuje vse imetnike zakladnih menic.
.10.3 Preštevalec glasov
.10.3.1 Imenovanje in pristojnost. Republika Slovenija bo določila osebo katere naloga bo izračunati ali so predlagano spremembo odobrili imetniki zakladnih menic v obtoku, oziroma, v primeru skupne spremembe, imetniki dolžniških vrednostnih papirjev v obtoku, ki pripadajo vsem serijam, na katere bi vplivala predlagana sprememba, z zadostnim zneskom glavnic (v nadaljevanju: "preštevalec glasov"). V primeru skupne spremembe bo imenovan en sam preštevalec glasov zvezi s predlagano spremembo zakladnih menic in vseh drugih serij vrednostnih papirjev, na katere bi vplivala predlagana sprememba.
.10.3.2 Potrdilo. Republika Slovenija bo pred dnevom vsake skupščine, sklicane zaradi glasovanja o predlagani spremembi oziroma pred dnevom, ki ga Republika Slovenija določi za podpis pisnega sklepa v zvezi s predlagano spremembo, predložila preštevalcu glasov in objavila potrdilo, ki bo vsebovalo:
(a) podatek o skupnem znesku glavnice zakladnih menic, v primeru skupne spremembe pa tudi o skupnih zneskih glavnic vseh drugih serij dolžniških vrednostnih papirjev, na katere bi vplivala predlagana sprememba, za katere se v skladu s točko .10.2.7 šteje, da so na presečni dan v obtoku;
(b) podatek o skupnem znesku glavnice zakladnih menic, v primeru skupne spremembe pa tudi o skupnih zneskih glavnic vseh drugih serij dolžniških vrednostnih papirjev, na katere bi vplivala predlagana sprememba, za katere se v skladu s točko .10.2.7(c) šteje, da na presečni dan niso v obtoku
podatek o identiteti imetnikov zakladnih menic in, v primeru skupne spremembe, dolžniških vrednostnih papirjev drugih serij, na katere bi vplivala predlagana sprememba, iz alineje (b) zgoraj, ki se po potrebi ugotovijo v skladu z določili točke .10.2.6.
.10.3.3 Zanašanje na podatke. Preštevalec glasov se ima pravico zanesti na vse podatke, vsebovane v potrdilu, ki mu ga predloži Republika Slovenija, in ti podatki so hkrati tudi dokončni in zavezujoči za Republiko Slovenijo in za imetnike zakladnih menic, razen v primeru:
(a) če imetnik zakladnih menic, na katerega položaj vplivajo takšni podatki, pred glasovanjem o predlagani spremembi oziroma podpisom pisnega sklepa v zvezi s predlagano spremembo predloži Republiki Sloveniji pisen obrazložen ugovor zoper potrdilo; in
(b) če bi upoštevanje takšnega ugovora vplivalo na izid glasovanja o predlagani spremembi oziroma na odobritev predlagana spremembe s pisnim sklepom.
Kljub pravočasno predloženemu in obrazloženemu pisnemu ugovoru so podatki, na katere se ima pravico zanesti preštevalec glasov, vseeno dokončni in zavezujoči za Republiko Slovenijo in za imetnike zakladnih menic v naslednjih primerih:
(x) če je ugovor kasneje umaknjen;
(y) če imetnik zakladnih menic, ki je preložil ugovor, ne začne sodnega postopka pred pristojnim sodiščem v zvezi s svojim ugovorom v 15 dneh po objavi izida glasovanja oziroma podpisa pisnega sklepa v zvezi s predlagano spremembo; ali
(z) če pristojno sodišče kasneje odloči, da ugovor ni utemeljen ali da njegovo upoštevanje ne bi v nobenem primeru vplivalo na izid glasovanja o predlagani spremembi oziroma na odobritev predlagana spremembe s pisnim sklepom.
.10.3.4 Objava. Republika Slovenija bo poskrbela za javno objavo rezultatov izračunov preštevalca glasov v zvezi s predlagano sprememb nemudoma po koncu skupščine, sklicane zaradi glasovanja o predlagani spremembi oziroma po dnevu, ki ga Republika Slovenija določi za podpis pisnega sklepa v zvezi s predlagano spremembo.
.10.4 Skupščine imetnikov zakladnih menic, pisni sklepi
.10.4.1 Splošno. Spodnja določila in morebitna dodana pravila, ki jih sprejme in objavi Republika Slovenija, veljajo v obsegu, ki je skladen z določili v nadaljevanju, za vsako skupščino imetnikov zakladnih menic, sklicano zaradi glasovanja o predlagani spremembi, in za vsak pisni sklep, sprejet v zvezi s predlagano spremembo. Vsa dejanja, za katere je v tej točki .10.4 določeno, da jih opravi Republika Slovenija, lahko namesto Republike Slovenije in v njenem imenu opravi tudi njen agent.
.10.4.2 Sklicevanje skupščin. Skupščino imetnikov zakladnih menic:lahko skliče Republika Slovenija kadarkoli.
.10.4.3 Obvestilo o sklicu skupščine. Obvestilo o sklicu skupščine imetnikov zakladnih menic je Republika Slovenija dolžna objaviti vsaj 21 dni pred dnevom skupščine, oziroma, če gre za preloženo skupščino, vsaj 14 dni pred dnevom preložene skupščine. Obvestilo mora vsebovati:
(a) navedbo dneva, ure in kraja skupščine;
(b) dnevni red ter besedilo vsake odločitve, ki naj bi bila sprejeta na skupščini, skupaj z navedbo zahtevane sklepčnosti za sprejem vsake takšne odločitve;
(c) navedbo presečnega dneva za skupščino, ki ne sme biti več kot pet delovnih dni pred dnevom skupščine, ter seznam listin, ki jih mora predložiti imetnik zakladnih menic, da postane upravičen sodelovati na skupščini;
(d) obrazec pooblastila za zastopanje imetnika zakladnih menic;
(e) navedbo morebitnih dodatnih pravil, ki jih je Republika Slovenija določila za sklic in izvedbo skupščine, po potrebi pa tudi pogoje, pod katerimi se bo skupna sprememba štela za odobreno, če bo odobrena glede nekaterih, vendar ne vseh, serij dolžniških vrednostnih papirjev, na katere bi vplivala predlagana skupna sprememba; in
(f) navedbo osebe, ki je imenovana za preštevalca glasov v zvezi s predlaganimi spremembami, o katerih naj bi se glasovalo na skupščini.
.10.4.4 Predsednik. Predsednika skupščine imetnikov zakladnih menic imenuje:
(a) Republika Slovenija; ali
(b) če Republika Slovenija ne imenuje predsednika, ali če oseba, ki jo je imenovala Republika Slovenija, ni prisotna na skupščini, imetniki zakladnih menic v obtoku, katerih skupna glavnica predstavlja več kot 50 odstotkov skupne glavnice vseh zakladnih menic v obtoku, ki so zastopane na skupščini.
.10.4.5 Sklepčnost. Če skupščina ni sklepčna, ne more veljavno sprejeti nobene odločitve z izjemo imenovanja predsednika, če tega ni imenovala Republika Slovenija. Skupščina, je sklepčna, če je prisotna ena ali več oseb, ki je oziroma so skupaj imetniki zakladnih menic:
(a) katerih skupna glavnica dosega vsaj 66⅔ odstotkov skupne glavnice vseh zakladnih menic v obtoku, če se na skupščini glasuje o pridržani odločitvi,; in
(b) katerih skupna glavnica dosega vsaj 50 odstotkov skupne glavnice vseh zakladnih menic v obtoku, če se na skupščini glasuje o odločitvi. ki ni pridržana odločitev.
.10.4.6 Preložitev skupščine. Če sklepčnost skupščine ni dosežena v tridesetih minutah po času, določenem za njen začetek, lahko predsednik odloči, da se skupščina preloži za največ 42 dni vendar ne manj kot 14 dni. Preložena skupščina, je sklepčna, če je prisotna ena ali več oseb, ki je oziroma so skupaj imetniki zakladnih menic:
(a) katerih skupna glavnica dosega vsaj 66⅔ odstotkov skupne glavnice vseh zakladnih menic v obtoku, če se na skupščini glasuje o pridržani odločitvi,; in
(b) katerih skupna glavnica dosega vsaj 25 odstotkov skupne glavnice vseh zakladnih menic v obtoku, če se na skupščini glasuje o odločitvi. ki ni pridržana odločitev.
.10.4.7 Pisni sklep. Pisni sklep, ki ga neposredno ali po osebah, ki so jih upravičene zastopati, podpišejo imetniki zahtevane večine zakladnih menic, ima v vseh pogledih enako veljavo kot sklep, sprejet na skupščini imetnikov zakladnih menic, ki je bila pravilno sklicana in izvedena v skladu s to točko .10.1. Pisni sklep lahko sestavlja ena listina ali več listin, pripravljenih na podlagi enakega obrazca, od katerih vsako podpiše eden ali več imetnikov zakladnih menic, bodisi neposredno bodisi po osebah, ki so ga upravičene zastopati.
.10.4.8 Glasovalna pravica. Vsaka oseba, ki je imetnik zakladne menice v obtoku na presečni dan predlagane spremembe in vsaka oseba, ki jo imetnik zakladne menice v obtoku na presečni dan predlagane sprememb pooblasti za zastopanje pri odločanju o predlagani spremembi, je upravičena glasovati o predlagani spremembi na skupščini imetnikov zakladnih menic in podpisati pisni sklep v zvezi s predlagano spremembo.
.10.4.9 Glasovanje. O vsaki predlagani spremembi imetniki zakladnih menic v obtoku odločajo z glasovanjem na pravilno sklicani skupščini ali s podpisom pisnega sklepa brez sklica skupščine. Imetnik lahko glasuje s toliko glasovi, kolikor znaša glavnica zakladnih menic v obtoku, katerih imetnik je. Za ta namen:
(a) se v primeru, če se skupna sprememba nanaša na dolžniške vrednostne papirje, ki se glasijo na obveznosti v več kot eni valuti, znesek glavnice vsakega dolžniškega vrednostnega papirja določi v skladu s točko .10.2.6(a);
(b) se v primeru, če se skupna sprememba nanaša na indeksirano obveznost, znesek glavnice vsake indeksirane obveznosti določi v skladu s točko .10.2.6(b);
(c) se v primeru, če se skupna sprememba nanaša na na neobrestovano obveznost, ki predhodno ni bila del indeksirane obveznosti, znesek glavnice vsake takšne neobrestovane obveznosti določi v skladu s točko .10.2.6(c);
(d) se v primeru, če se skupna sprememba nanaša na na neobrestovano obveznost, ki je predhodno bila del indeksirane obveznosti, znesek glavnice vsake takšne neobrestovane obveznosti določi v skladu s točko .10.2.6(d);
.10.4.10 Pooblaščenci. Vsak imetnik zakladne menice v obtoku lahko s podpisom in predložitvijo pisnega pooblastila Republiki Sloveniji vsaj 48 ur pred časom, določenim za začetek skupščine imetnikov zakladnih menic ali podpis pisnega sklepa, pooblasti drugo osebo (v nadaljevanju: "pooblaščenec") za zastopanje na skupščini imetnikov zakladnih menic, na kateri ima imetnik pravico glasovati, ali pri podpisu pisnega sklepa, ki ga je imetnik upravičen podpisati. V ta namen niso veljavna pooblastila, ki niso pripravljena na obrazcu, določenem s sklicem skupščine. Imetnik zakladnih menic lahko za glasovanje z zakladnimi menicami v obtoku, katerih imetnik je, pooblasti enega ali več pooblaščencev, ki lahko glasujejo različno, pod pogojem, da skupni znesek glavnice tako zastopanih zakladnih menic ne presega skupnega zneska glavnice zakladnih menic v obtoku takšnega imetnika.
.10.4.11 Veljavnost in preklic pooblastila. Pooblaščenec, ki je veljavno pooblaščen v skladu z zgornjim določilom, se ob upoštevanju točke .10.2.7 in dokler je takšno pooblastilo veljavno, šteje (oseba, ki ga je pooblastila, pa se ne šteje) za imetnika zakladnih menic, na katere se nanaša takšno pooblastilo, izvrševanje glasovalne pravice takšnega pooblaščenca pa je kljub morebitnemu preklicu ali spremembi pooblastila veljavno, če Republika Slovenija ni prejela obvestila o takšnem preklicu ali spremembi, niti ni na drug način izvedela za takšen preklic ali spremembo, vsaj 48 ur pred časom, določenim za začetek skupščine ali podpis pisnega sklepa,.
.10.4.12 Zavezujoč učinek. Sklep, ki je bil veljavno sprejet na skupščini imetnikov, sklicani in izvedeni v skladu z določili te točke .10.1, ter pisni sklep, ki ga je veljavno podpisala zahtevana večina imetnikov zakladnih menic, zavezuje vse imetnike zakladnih menic, ne glede na to, ali so bili prisotni na skupščini, ali so glasovali za takšen sklep ali proti njemu, oziroma ali so podpisali pisni sklep.
.10.4.13 Objava. Republika Slovenija bo brez nepotrebnega odlašanja objavila vsako sprejeti sklep in pisni sklep.
.10.5 Objava
.10.5.1 Obvestila in druge zadeve. Republika Slovenija bo objavljala vsa obvestila in druge zadeve, ki jih je dolžna objaviti v skladu z zgornjimi določili, na spletnih straneh Ministrstva za finance.
.10.6 Udeležba
Naslednje osebe se lahko udeležijo skupščine in na njej govorijo:
(a) imetniki zakladnih menic;
(b) predstavniki Republike Slovenije;;
(c) finančni svetovalci Republike Slovenije; in
(d) pravni svetovalci Republike Slovenije.
.10.7 Zamenjava zakladnih menic
Če je s sprejeto spremembo odločeno, da se kakšno določilo zakladnih menic dopolni, spremeni ali razveljavi, ali da namesto Republike Slovenije postane glavni zavezanec za obveznosti iz zakladnih menic kakšna druga oseba; se, če je v skladu s slovenskim pravom to potrebno zaradi učinkovanja takšne spremembe, dopolnitve, razveljavitve ali nadomestitve, zakladne menice štejejo za predčasno dospele in Republika Slovenija v celoti izpolni vse svoje obveznosti iz zakladnih menic tako, da zagotovi, da se na dan zamenjave (kot je opredeljen spodaj) na račune imetnikov zakladnih menic pri KDD prenesejo nadomestne zakladnih menice (kot so opredeljene spodaj) v zameno za zakladne menice, ki so bile vpisane v dobro takšnih računov ob koncu zadnjega delovnega dneva pred dnevom zamenjave.
Šteje se, da je vsak imetnik zakladnih menic soglašal z zamenjavo zakladnih menic v skladu z zgoraj navedenim in da je pooblastil KDD za ustrezne prenose s svojega računa vrednostnih papirjev pri KDD na račun Republike Slovenije.
V tej točki .10.7:
(i) "dan zamenjave" pomeni dan, ki ga določi Republika Slovenija v obvestilu imetnikom zakladnih menic v skladu točko 11, danim vsaj sedem dni pred takšnim dnem; in
(ii) "nadomestne zakladne menice" so dolžniški vrednostni papirji, ki se razlikujejo od zakladnih menic le v toliko, kot je bilo odobreno z ustrezno spremembo.
- Objava podatkov:
Izdajatelj objavi obvestilo o pogojih avkcije, obvestilo o rezultatih avkcije ter druge informacije, ki bi lahko pomembno vplivale na ceno zakladnih menic na http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/vrednostni_papirji/
- Prenosljivost:
Zakladne menice se lahko prenašajo v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi in pravili KDD, Centralne klirinško depotne družbe d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: KDD). Po izdaji so zakladne menice prosto prenosljive v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi ter pravili poslovanja KDD.
|