| Druge bistvene sestavine: |
- dospetje glavnice:
Zamenljiva obveznica (hibridni instrument temeljnega kapitala) nima dospetja.
- obrestna mera, način obračuna obresti in obračunsko obdobje:
Obrestna mera na glavnico je nespremenljiva in znaša 9,75 %.
Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznice na dan dospelosti obresti na linearni način tako, da se upošteva dejansko število dni v obrestovalnem obdobju in dejansko število dni v letu. Obresti so zaokrožene na dve decimalni mesti.
Obresti, ki dospejo v plačilo na dan dospelosti obresti, se obračunavajo za obrestno obdobje, ki se začne na zadnji prejšnji dan dospelosti plačila obresti (ali 09. januarja 2012, če gre za prvo plačilo obresti) in konča na dan dospelosti plačila obresti, vendar pa dneva dospelosti plačila obresti ne vključuje.
- dospelost plačila obresti:
Obrestiveč... dospevajo v plačilo enkrat letno za nazaj, in sicer vsakega 31. marca. Obresti prvič dospejo v plačilo 31. marca 2013 za obrestno obdobje, ki se začne 09. januarja 2012 in konča 31. marca 2013.
- način izplačila obresti:
Obresti bodo izplačane na račun, ki ga sporoči upravičenec, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi in pravili poslovanja KDD.
Če dan dospelosti obveznosti iz obveznic ni delovni dan v Republiki Sloveniji, se plačila izvedejo na prvi naslednji delovni dan po dnevu dospelosti takega plačila. V tem primeru imetniku obveznice ne pripadajo obresti za čas od dospelosti iz obveznice do prvega naslednjega delovnega dne. Delovni dan pomeni dan, na katerega je v Republiki Sloveniji mogoče izvrševati plačila v domačem denarju v običajnem delovnem času, in ki ni sobota, nedelja, državni praznik ali drug dela prost dan.
- presečni dan za izplačilo obresti:
Presečni dan za izplačilo obresti je dva delovna dneva pred zaključkom tekočega obrestnega obdobja.
- pravica do zamenjave za drug vrednostni papir:
Zamenljiva obveznica (hibridni instrument temeljnega kapitala) ni izplačljiva v denarju, temveč se lahko edino konvertira v navadne delnice izdajatelja, ki tvorijo enak razred z že obstoječimi navadnimi delnicami izdajatelja.
Imetnik zamenljive obveznice lahko kadarkoli konvertira en apoen obveznice v eno navadno kosovno delnico izdajatelja, kar ustreza konverzijski ceni 60,00 EUR (konverzijska cena imetnika zamenljive obveznice).
Izdajatelj obveznice lahko kadarkoli konvertira en apoen obveznice v dve navadni kosovni delnici, kar ustreza konverzijski ceni, ki je za 50% nižja od konverzijske cene imetnika zamenljive obveznice (konverzijska cena izdajatelja).
Banka mora izvesti konverzijo celotne izdaje obveznic v navadne kosovne delnice po konverzijski ceni izdajatelja najkasneje v roku enega meseca od dne, ko je izpolnjen ened izmed sledečih pogojev:
• ko je kapital banke na posamični in/ali konsolidirani ravni manjši od minimalnega kapitala ali če bi se kapital banke na posamični in/ali konsolidirani ravni zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v 136. členu oziroma drugem odstavku 248. člena ZBan-1 (Ur.l. RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09, 79/10, 9/11, 35/11, 59/11 in 85/11).
• ko to zahteva Banke Slovenije na podlagi njene ocene likvidnostnega položaja in kapitalske ustreznosti banke skladno s točko (c) šestega odstavka 16. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Ur.l. RS, št. 85/10, 97/10 in 100/11).
• ko Banka Slovenije oceni, da je preprečitev insolventnosti, kot je definirana v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) (Ur.l. RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11, 47/11 in 87/11) možna le ob izvršitvi konverzije ali dokapitalizaciji banke iz sredstev proračuna Republike Slovenije.
• če je banka v preteklem poslovnem letu na računovodski konsolidirani ravni beležila izgubo iz poslovanja, pri tem pa je bil hkrati izpolnjen še eden izmed naslednjih pogojev:
1. količnik likvidnosti prvega razreda na posamični ravni, kot je določen v Sklepu o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic (Ur.l. RS, št. 28/07, 55/07, 83/07 in 74/11), pade pod vrednost 1,00.
2. količnik kapitalske ustreznosti na posamični in/ali konsolidirani ravni, kot je izračunan pod točko 3.2.a Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Ur.l. RS, št. 104/07, 85/10 in 105/11), pade pod vrednost 8,5%.
• če zamenljive obveznice (hibridni instrument temeljnega kapitala) izgubijo status ustreznega instrumenta za vključevanje v temeljni kapital banke. Obveznice lahko izgubijo status ustreznega instrumenta za vključevanje v temeljni kapital zaradi sprememb v predpisih in pravilih, ki jih postavlja Banka Slovenije.
Če banka sama ne izvede opredeljene konverzije pravočasno in preudarno, lahko Banka Slovenije zahteva uporabo tega mehanizma skladno s tretjo alinejo 2. točke prvega odstavka 248. člena ZBan-1 (Ur.l. RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09, 79/10, 9/11, 35/11, 59/11 in 85/11).
Zamenljive obveznice (hibridni instrument temeljnega kapitala) bodo izdane z namenom vključitve v izračun temeljnega kapitala skladno z Zakonom o bančništvu (Ur.l. RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09, 79/10, 9/11, 35/11, 59/11 in 85/11) in Sklepom o izračunu kapitala bank in hranilnic (Ur.l. RS, št. 85/10, 97/10 in 100/11), pri čemer se za izračun temeljnega kapitala upošteva le vplačani znesek.
V kolikor se v Republiki Sloveniji spremeni regulativa tako, da se zamenljive obveznice (hibridni instrument temeljnega kapitala) ne bi več vključevale v temeljni kapital banke, mora izdajatelj izvršiti konverzijo zamenljivih obveznic v navadne kosovne delnice po konverzijski ceni izdajatelja.
- način konverzije zamenljivih obveznic:
Imetnik konvertira zamenljive obveznice v navadne delnice tako, da na sedežu Factor banke d.d., Sektor zakladništva in Sektor investicijskega bančništva, podpiše pisno izjavo, iz katere izhaja, da zahteva konverzijo zamenljivih obveznic (hibridnega instrumenta temeljnega kapitala) v navadne kosovne delnice.
Izdajatelj konvertira zamenljive obveznice v navadne delnice s Sklepom uprave o konverziji zamenljivih obveznic v navadne delnice, o čemer obvesti vse imetnike zamenljivih obveznic na dan Sklepa.
Imetnik lahko uresničuje svoje pravice iz naslova navadnih kosovnih delnic takoj po izvršeni konverziji. Registriranje vsakokratnega povečanja osnovnega kapitala uprava izdajatelja prijavi za vpis v sodni register enkrat letno, t.j. najpozneje do 31.1. tekočega koledarskega leta za vse konverzije izvedene v preteklem koledarskem letu.
- pogojno izplačilo obveznosti iz naslova zamenljivih obveznic in nekumulativnost zadržanih plačil:
Banka ima možnost, da kadarkoli in za nedoločen čas prekliče izplačila obresti po zamenljivih obveznicah, glede na finančni položaj in kapitalsko ustreznost banke.
Banka ne sme izplačati obresti, če je kapital banke na posamični in/ali konsolidirani ravni manjši od minimalnega kapitala ali če bi se kapital banke na posamični in/ali konsolidirani ravni zaradi izplačila zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v 136. členu oziroma drugem odstavku 248. člena ZBan-1 (Ur.l. RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09, 79/10, 9/11, 35/11, 59/11 in 85/11). Prepoved velja, dokler banka ne zagotovi ustrezne višine minimalnega kapitala na posamični in tudi na konsolidirani ravni (če je oz. bo zavezana k izpolnjevanju minimalnih zahtev tudi na konsolidirani ravni).
Banka ne sme izplačati obresti tudi, če so razpoložljiva sredstva banke nižja od vrednosti predvidenih izplačil obresti. Pri tem se razpoložljiva sredstva banke definira kot vsota bilančnega dobička in poslovnega rezultata tekočega poslovnega leta, vse na računovodski nekonsolidirani osnovi.
Preklicana izplačila po obveznicah so brezpogojno razpoložljiva banki, imetnik pa nima pravice terjati od banke izplačilo donosov zamenljivih obveznic.
Izplačila obresti iz naslova obveznic so nekumulativna.
Banka lahko zadrži izplačilo obresti tudi na zahtevo Banke Slovenije na podlagi njene ocene likvidnostnega položaja ali kapitalske ustreznosti banke skladno s tretjim odstavkom 18. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Ur.l. RS, št. 85/10, 97/10 in 100/11).
- pokrivanje izgub s zamenljivimi obveznicami in vsebina podrejenosti:
Zamenljiva obveznica (hibridni instrument temeljnega kapitala) je v višini celotne terjatve upnika razpoložljiva za pokrivanje izgub v času rednega poslovanja, in sicer preko konverzije obveznice v navadne delnice.
Zamenljiva obveznica (hibridni instrument temeljnega kapitala) je v višini celotne terjatve upnika podrejena obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi vseh podrejenih dolžniških instrumentov, ki so vključeni v dodatni kapital I in dodatni kapital II, kar pomeni, da se ob morebitnem stečaju ali likvidaciji izplača šele tik pred navadnimi delnicami. Pri tem imetnik nima pravice terjati morebitnih preklicanih izplačil donosov po zamenljivih obveznicah.
Terjatve, ki izhajajo iz zamenljive obveznice, so v primeru morebitnega stečaja ali likvidacije obravnavane enakovredno z inovativnimi instrumenti, izdanimi skladno z 11. členom Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Ur.l. RS, št. 135/06 in 104/07), ki so vključeni v izračun temeljnega kapitala.
V primeru konverzije zamenljive obveznice (hibridnega instrumenta temeljnega kapitala) v navadne kosovne delnice so le-te v primeru morebitnega stečaja ali likvidacije obravnavane enakovredno z obstoječimi navadnimi kosovnimi delnicami.
|